Sestava - comite255

composition title

Sestava

Composition

Sedanji člani odbora

Odbor sestavlja sedem oseb, izbranih med nekdanjimi člani Sodišča in Splošnega sodišča Evropske unije, člani nacionalnih vrhovnih sodišč ter priznanimi pravniki, od katerih eno predlaga Evropski parlament.

Člane odbora imenuje Svet na predlog predsednika Sodišča za obdobje štirih let.

Odbor trenutno sestavljajo Allan Rosas (predsednik odbora), Frank Clarke, Julia Laffranque, Maria Eugénia Martins de Nazaré Ribeiro, Barbara Pořízková, Silvana Sciarra in Vassilios Skouris (člani in članice odbora), ki so bili imenovani s Sklepom Sveta (EU) 2021/2232 z dne 14. decembra 2021 o imenovanju članov odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Mandat odbora v sedanji sestavi traja od 1. marca 2022 do 28. februarja 2026.

[ Glej tudi sestavo odbora od leta 2010]

 

 

Objavi pripomočke

Allan Rosas

Rojen leta 1948; doktor prava Univerze v Turkuju (Turun yliopisto) v mestu Turku/Åbo (Finska); profesor prava na Turun yliopisto (1978–1981) in na Åbo Akademi (1981–1996); direktor Inštituta za človekove pravice na Åbo Akademi (1985–1995); zastopnik finske vlade v vlogi člana ali svetovalca finskih delegacij na različnih mednarodnih konferencah in srečanjih, član in izvedenec vladnih ali parlamentarnih pravnih odborov na Finskem, pa tudi pri OZN, Unescu, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svetu Evrope (1977–1995); direktor in glavni pravni svetovalec pravne službe Evropske komisije, pristojen za zunanje odnose (1995–2001); namestnik generalnega direktorja pravne službe Evropske komisije (2001–2002); sodnik Sodišča (2002–2019); gostujoči profesor na Evropski akademiji, Univerzi v Gentu, Univerzi v Helsinkih ter redni predavatelj na Turun yliopisto; od leta 2019 član neodvisnega odbora Evropske komisije za etiko.

Frank Clarke

Rojen leta 1951; diploma iz matematike in ekonomije na University College, Dublin (1972); odvetnik (barrister-at-law), King's Inns, Dublin (1973); pomočnik odvetnika (1973–1985); glavni odvetnik (1985–2004); profesor na King's Inns (1978–1995); predsednik odvetniške zbornice (1993–1995); član upravnega odbora (bencher) na King's Inns (1995); član sveta mednarodne odvetniške zbornice (1997–2004), sopredsedujoči na Forum for Barristers and Advocates (1998–2002); predsednik sveta na King's Inns (1999–2004); sodnik na višjem sodišču (2004–2012); predsednik referendumske komisije na drugem referendumu o Lizbonski pogodbi (2009); gostujoči sodnik predavatelj na Griffith College, Dublin (od leta 2010); izredni profesor, Trinity College, Dublin (od leta 2012); izredni profesor, University College, Cork (od leta 2013); prejemnik nagrade Distinguished Fellowship na Griffith College (2017); sodnik na vrhovnem sodišču (2012–2017); predsednik sodišča (od leta 2017); prorektor Univerze v Dublinu in predsednik Komisije za pravno reformo (od leta 2022); član odbora, določenega v členu 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, od marca 2018.

Julia Laffranque

Rojen leta 1974; študij prava: Univerza v Hamburgu (Nemčija), Univerza v Tartuju (Estonija); LL.M. (Magister legum), Univerza Westfälische Wilhelms-Universität v Münstru (Nemčija), podiplomski študij: Univerza v Kielu (Nemčija), Evropski univerzitetni inštitut (Firence, Italija); doktorat prava, Univerza v Tartuju (Estonija); strokovnjak za pravo Evropske unije, vodja oddelka za pravo Evropske unije in zunanje odnose ter namestnik generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje (Estonija) (1996–2004); napotitve v pravno službo Evropske komisije, na francosko in švedsko ministrstvo za pravosodje, v francoski državni svet in na nemško zvezno upravno sodišče; predavatelj in docent evropskega prava na različnih univerzah v obdobju 1999–2010; profesor evropskega prava na Univerzi v Tartuju v obdobju 2011–2016, od leta 2016 pa gostujoči profesor; sodnik estonskega vrhovnega sodišča (2004–2011 in 2020); član Stalnega arbitražnega sodišča (2011–2016); sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (2011–2020); namestnik direktorja Akademije za evropsko pravo (ERA) leta 2021; predsednik Mednarodnega združenja za evropsko pravo (FIDE) (2010–2021), predsednik Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov pri Svetu Evrope (CCJE) (2008–2010), član znanstvenega odbora Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA).

Maria Eugénia Martins De Nazaré Ribeiro

Rojena leta 1956; študij prava v Lizboni, Bruslju in Strasbourgu; advogada na Portugalskem (1982–1984) in v Bruslju (1984–1986); svobodna raziskovalka na Institut d’études européennes de l’université libre de Bruxelles (1984–1985); strokovna sodelavka pri portugalskem sodniku na Sodišču, J. C. Moitinhu de Almeidi (1986–2000), nato pri predsedniku Sodišča prve stopnje, B. Vesterdorfu (2000–2003); sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije (2003–2016), predsednica senata (2007–2010 in 2013–2016); predsednica odbora za Poslovnik Splošnega sodišča (2013–2016); članica odbora, določenega v členu 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, od marca 2018.

Barbara Pořízková

Rojena leta 1968; doktorirala iz prava na Univerzi Masaryk v Brnu (2000); uradnica, pristojna za javne finance, na davčnem direktoratu v Brnu (1993–2001); pravna svetovalka pri PricewaterhouseCoopers (2001–2006); sodnica na češkem vrhovnem upravnem sodišču od leta 2006 in njegova podpredsednica od leta 2018, članica velikega senata (od leta 2013) in predsednica devetega senata (od leta 2014); redna predstavnica češkega vrhovnega upravnega sodišča v Združenju državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva EU (od leta 2015); sodnica pripravnica na francoskem državnem svetu (2016); članica odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije od marca 2022.

Silvana Sciarra

Rojena leta 1948; študirala na Univerzi v Bariju; Harkness Fellow na UCLA in Harvard Law School (1974–1976); poučevala na Univerzi v Sieni, Fulbright Fellow na UCLA in gostujoča profesorica na več univerzah (Warwick, Columbia Law School, Cambridge, Stockholm, Lund, UCL, LUISS v Rimu); profesorica evropskega delovnega in socialnega prava (1994–2003) na Evropskem univerzitetnem inštitutu; redna profesorica evropskega delovnega in socialnega prava na Univerzi v Firencah (1990–2014; na dopustu med službovanjem na Evropskem univerzitetnem inštitutu); prejela častni doktorski naziv Doctor Honoris Causa pravnih znanosti na Univerzi v Stockholmu (2006) in Univerzi v Hasseltu (2012); sodnica na italijanskem ustavnem sodišču, prva ženska, ki jo izvoli parlament (od leta 2014); prejela veliki viteški križec reda za zasluge Italijanske republike (2017) in nagrado Hugo Sinzheimer (2015); članica Evropskega pravnega inštituta; članica odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije od marca 2022.

Vassilios Skouris

Rojen leta 1948; diplomiral iz prava na Freie Universität Berlin (1970), doktoriral iz prava na Univerzi v Hamburgu (1973); asistent in kurator na katedri za civilno procesno pravo in splošno procesno pravo na Univerzi v Hamburgu (1972–1977); profesor upravnega prava na Demokritovi univerzi v Trakiji (1977–1980); profesor javnega prava na Univerzi v Bielefeldu (1980–1982); profesor javnega prava na Aristotelovi univerzi v Solunu (1982–2015); sodnik Sodišča Evropske unije (1999–2015) in njegov predsednik (2003–2015); od leta 2016 pridruženi profesor na pravni fakulteti Bucerius v Hamburgu; dopisni član Atenske akademije; častni član (Bencher Honorable) pri Society of Lincoln’s Inn; predsednik arbitražnega senata odbora za etiko zveze FIFA; član odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije od marca 2022.

Committee Footer web content element