Sestava
Sedanji člani odbora
Odbor sestavlja sedem oseb, izbranih med nekdanjimi člani Sodišča in Splošnega sodišča Evropske unije, člani nacionalnih vrhovnih sodišč ter priznanimi pravniki, od katerih eno predlaga Evropski parlament.
Člane odbora imenuje Svet na predlog predsednika Sodišča za obdobje štirih let.
Odbor trenutno sestavljajo predsednik odbora Vassilios Skouris ter član in članice odbora Maria Berger, Inken Gallner, Barbara Pořízková, Silvana Sciarra, Christophe Soulard in Vesna Tomljenović, ki so bili imenovani s Sklepom Sveta (EU) 2025/2644 z dne 16. decembra 2025 o imenovanju članov odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Mandat odbora v sedanji sestavi traja od 1. marca 2026 do 28. februarja 2030.
[ Glej tudi sestavo odbora od leta 2010]
Vassilios Skouris
Rojen leta 1948; diplomiral iz prava na Svobodni univerzi v Berlinu (1970), doktoriral iz prava na Univerzi v Hamburgu (1973); asistent in kurator na katedri za civilno procesno pravo in splošno procesno pravo na Univerzi v Hamburgu (1972–1977); profesor upravnega prava na Demokritovi univerzi v Trakiji (1977–1980); profesor javnega prava na Univerzi v Bielefeldu (1980–1982); redni profesor javnega prava na Aristotelovi univerzi v Solunu (1982–2015); sodnik Sodišča Evropske unije (1999–2015) in njegov predsednik (2003–2015); pridruženi profesor na pravni fakulteti Bucerius v Hamburgu (2016–2024); častni član cehovskega združenja Honourable Society of Lincoln’s Inn; predsednik arbitražnega senata odbora za etiko zveze FIFA (2016–2024); član odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije od marca 2022 in predsednik tega odbora od marca 2026.
Maria Berger
Rojena leta 1956; doktorica prava na Univerzi v Innsbrucku; univerzitetna asistentka na Univerzi v Innsbrucku, javno pravo in politične vede; zvezno ministrstvo za znanost, uradnica, kadrovska služba (1984–1994); urad zveznega kanclerja na Dunaju, uradnica, pristojna za evropsko povezovanje (1988–1992); direktorica Nadzornega organa Efte, Ženeva/Bruselj (1993–1994); podpredsednica Donavske univerze v Kremsu (1995–1996); namestnica člana Konvencije o prihodnosti Evrope (2002–2003); poslanka Evropskega parlamenta – odbori: notranji trg, pravne zadeve, državljanske svoboščine (1996–2007); zvezna ministrica za pravosodje (2007–2008); sodnica na Sodišču Evropske unije (2009–2019); častna profesorica na Univerzi na Dunaju od leta 2015; članica odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije od marca 2026.
Inken Gallner
Rojena leta 1964; prvi deželni pravosodni izpit (1991), drugi deželni pravosodni izpit in imenovanje za sodnico (1994); imenovanje za sodnico na delovnem sodišču (1997); sodnica na zveznem delovnem sodišču (2007–2014); vodja ministrstva za pravosodje dežele Baden-Württemberg (2014–2016); sodnica na zveznem delovnem sodišču, šesti senat (2016–2017); predsedujoča sodnica na zveznem delovnem sodišču, deseti senat (2017–2022); predsednica zveznega delovnega sodišča (od leta 2022); predavateljica za nižje pravnike v delovnih skupinah za delovno pravo (1996–2010); izpraševalka za drugi deželni pravosodni izpit v Baden-Württembergu (od leta 2000) (delovno pravo in civilno pravo, predsednica odbora od sredine leta 2014); predavateljica za nemško in evropsko delovno pravo na Univerzi v Konstanzu (od leta 2016); predavateljica za evropsko in mednarodno delovno pravo na Vestfalski Viljemovi univerzi v Münstru (od leta 2018); predavateljica za evropsko in mednarodno delovno pravo na Univerzi v Kölnu (od leta 2022); članica odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije od marca 2026.
Barbara Pořízková
Rojena leta 1968; doktorica prava, Masarykova univerza, Brno (2000). Pravnica na finančnem direktoratu v Brnu, oddelek za posredne davke (1993–2001). Vodja pravne službe družbe PricewaterhouseCooper, specializirana za davčne spore (2001–2006). Sodnica na češkem vrhovnem upravnem sodišču od leta 2006; članica velikega senata od leta 2013 in predsednica devetega senata od leta 2014. Podpredsednica češkega vrhovnega upravnega sodišča od oktobra 2018. Prejemnica priznanja za pravnico leta na področju finančnega prava za leto 2017 (tekmovanje v organizaciji češke odvetniške zbornice). Avtorica publikacij in člankov o davčnem pravu in sodni praksi češkega vrhovnega upravnega sodišča. Sodnica pripravnica na francoskem državnem svetu leta 2016. Govorka in vodja razprav na mednarodnih forumih v organizaciji združenj ACA-Europe in AIHJA. Predavateljica za združenje CFE Tax Advisers Europe, Mednarodno fiskalno združenje, češko in slovaško zbornico davčnih svetovalcev in strokovno javnost; predavateljica v okviru programa OECD za ukrajinske upravne sodnike o sporazumih o izogibanju dvojnega obdavčevanja in DDV. Članica odbora iz člena 255 od marca 2022; ponovno imenovana za drugi mandat.
Silvana Sciarra
Rojena leta 1948; študirala na Univerzi v Bariju; štipendistka programa Harkness na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA) in harvardski pravni fakulteti (1974–1976); poučevala na Univerzi v Sieni, štipendistka programa Fulbright na UCLA in gostujoča profesorica na več univerzah (Warwick, pravna fakulteta Univerze v Columbii, Cambridge, Stockholm, Lund, UCL, LUISS Rim); profesorica evropskega delovnega in socialnega prava (1994–2003) na Evropskem univerzitetnem inštitutu; redna profesorica evropskega delovnega in socialnega prava na Univerzi v Firencah (1990–2014; na dopustu med službovanjem na Evropskem univerzitetnem inštitutu); častna doktorica pravnih znanosti na Univerzi v Stockholmu (2006) in Univerzi v Hasseltu (2012); sodnica na italijanskem ustavnem sodišču, prva ženska, ki jo izvoli parlament (od leta 2014), nato predsednica tega sodišča (2022–2023), zdaj častna predsednica; prejela veliki viteški križec reda za zasluge Italijanske republike (2017) in nagrado Hugo Sinzheimer (2015); predsednica italijanske višje šole za sodnike (2024–2026); članica odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije od marca 2022.
Christophe Soulard
Rojen leta 1957; diploma iz filozofije na Univerzi v Reimsu; diploma na Inštitutu za politične študije v Parizu, oddelek za javno upravo; magisterij iz zasebnega prava, smer poklicne poti v sodstvu, na Univerzi v Parizu I; sodnik na okrajnem sodišču v Metzu (1985–1989), strokovni sodelavec Sodišča Evropske unije (1985–1992); direktor Evropskega centra za sodnike in odvetnike (1992–1998); prizivni sodnik na francoskem kasacijskem sodišču (1998–2008); prvi podpredsednik okrožnega sodišča v Metzu (predsedovanje prvemu civilnemu senatu in koordinacija javne službe) (2008–2012); sodnik kazenskega senata francoskega kasacijskega sodišča (2012–2015); oddelčni starešina kazenskega senata francoskega kasacijskega sodišča (2015–2017); predsednik kazenskega senata francoskega kasacijskega sodišča (2017–2022); prvi predsednik francoskega kasacijskega sodišča (od leta 2022); izredni profesor na Univerzi Roberta Schumana v Strasbourgu – poučevanje o pravu Evropske unije (2003–2008); izredni profesor na Univerzi v Loreni – poučevanje o pravu Evropske unije (2009–2008); član odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije od marca 2026.
Vesna Tomljenović
Rojena leta 1956; diploma iz prava na Univerzi na Reki (1979), magistrica prava na Univerzi v Zagrebu (1984); doktorica pravnih znanosti na Univerzi v Zagrebu (1996); asistentka/izredna profesorica za mednarodno zasebno pravo in civilno procesno pravo na Univerzi na Reki (1980–2005); profesorica – predstojnica katedre za mednarodno in evropsko zasebno pravo na Univerzi na Reki (2005–2013); redna profesorica na Univerzi na Reki (od leta 2018); program Fulbright za gostujoče profesorje, pravna fakulteta Univerze v Tulanu, ZDA (januar–julij 2003); sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije (2013–2025), predsednica senata v dveh mandatih (2016–2019 in 2019–2021); predsednica hrvaškega združenja za primerjalno pravo od leta 2006; sodirektorica podiplomskega specializiranega programa „Pravo evropskega povezovanja“ na Univerzi na Reki (2009–2013); vodja delovne skupine pogajalske ekipe Republike Hrvaške, pristojne za poglavje 28 pravnega reda Skupnosti „Varstvo potrošnikov in javno zdravje“; članica odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije od marca 2026.